Trovanje z kriptovalutami

Kako kupiti kriptovalute?

Kriptovalute dandanes lahko kupite na mnogo načinov in vsak ima svoje prednosti in slabosti. Najbolj enostavno je kriptovalute kupiti preko tako imenovanih menjalnic za kriptovalute. Kot na primer bom o tu navedli le nekaj najbolj pogostih: Coinbase nato pa kriptovaluto, ki ste jo kupili, na primer Bitcoin (BTC) prenesete na drugo menjalnico, kakor so Bitmex. Kriptovalute pa lahko zamenjate tudi “fizično” tako da obiščete Bitcoin Meetup in izmenjate neposredno z osebo tako, da povlečete QR kodo na telefonu. Obstaja pa tudi opcija, da določene izbrane kripto valute kupite kar na lokalnem kripto bankomatu. Kjer lahko tudi Bitcon ali ostale kriptovalute nato zamenjate za gotovino.

Verjetno ste že slišali za kripto denarnice, ki načeloma delujejo kot fizične denarnice, kjer imamo shranjeno gotovino. Poznamo dve vrsti kripto denarnic. Prve so kakor Coinbase, druge pa so lahko shranjene  na vašem računalniku oziroma so na fizičnih enotah, kakor so za to posebne USB naprave (Trezor kripto denarnica, Ledger Nano,..)

Za nakup ne potrebujete nujno denarnice, saj nekatere menjalnice delujejo kot denarnice v vašem imenu. Obstajata dve skupini denarnice – denarnice tretjih oseb, na primer Coinbase ali denarnice na osebnem računalniku, ki so shranjene na trdem disku. Vendar je treba biti pazljiv, obe vrsti imata svoje prednosti in svoje slabosti. Če hranimo svoje kripto valute v kripto denarnicah tretjih oseb, kakor je Coinbase, moramo vedeti, da nihče ne jamči za sredstva takšnih podjetji. Poleg tega so takšne spletne kripto denarnice pogoste tarče hekerjev, ki hočejo priti do vaših shranjenih kripto valut. Če pa kriptovalute shranite na osebnem računalniki, je zelo pomembno, da izdelujete redno varnostno kopiranje podatkov, saj lahko pride do okvare trdega diska in potem smo ob našo kripto denarnico, s tem pa tudi s shranjenimi kripto valutami. Tudi osebni računalniki so lahko tarča hekerjev, tako moram tu sami poskrbeti, da smo dobro zaščiteni pred hekerji. Prav tako so še najbolj varne fizične kartice, kakor smo že omenili: Trezor kripto denarnica, Ledger Nano.

Kako prodati kriptokovance?

Pri prodaji kriptovalut pa je malo težje, saj vse resne kripto menjalnice zaradi skladnosti z zakonodajo zahtevajo veliko informacij o vas. Tako lahko kritovalute kar prodamo na eni izmed menjalnic, pri čemer pri nekaterih menjalnicah ni treba plačati nobene provizije. Je pa možno, da bo banka vzela 1% provizije za prenos denarnih sredstev na vašo plačilno kartico. Zavedati pa se morate, da lahko pride tudi do časovnih zamud pri nakazilu denarja na vaš račun, ki lahko v nekaterih primerih traja tudi do 4 delovne dneve. Obstajajo pa tudi tako imenovani kripto bankomati, kjer lahko pretvorite svoje Bitcoine nazaj v gotovino.

Pri uporabi kripto menjalnice obstajata dva načina za prodajo kriptovalut. Prva možnost je, da vnesete ceno in količino, ki jo želite prodati, kar bo zabeleženo v knjigi naročil. Če je cena na primer 1.000 €, se lahko odločite za prodajo 1 BTC po ceni 1.100 €, seveda če menite, da se bo cena BTC dvignila. Druga možnost prodaja 1 BTC takoj po trenutni tržni ceni na menjalnici. Ta vrednost je odvisna od trenutnega povpraševanja.

Dodaten problem pri menjalnicah je, če pride do zlorabe ali imajo likvidnostne težave, kot se je zgodilo z Mt Gox ali Mintpal. Dodatno se lahko zavarujete tako, da izberete uveljavljeno in priznano menjalnico, ki večino svojih kripto valut shranjuje z dodatnim varovanjem, na primer Cavirtex.

Kako trgovati s kriptovalutami?

Kako trgovati s kriptovalutami obstaja, kar veliko načinov.

Najpogosteje se uporabljajo kar menjalnice, kjer se trovanje oziroma menjava med kriptovalutami opravi v nekaj sekundah, poleg tega pa je cena, po kateri kupite ali prodate, zagotovljena. Različne kripto menjalnice imajo različna pravila in sisteme – nekatere so namenjene priložnostim, druge uveljavljenim profesionalnim trgovalcem. Za napovedovanje gibanja cen kripto valut se lahko uporablja različne sisteme, ki napovedujejo, kako naj bi se cena kriptovalute gibala.

Drugi način je nekakšno vlaganje v kriptovalute. To pomeni, da svake toliko časa kupimo kriptovaluto in nato pustimo tako kakor je. Takšno vlaganje delamo, da dolgi čas in upamo, da bo z leti cena kupljene kriptovalute šla gor in da bomo na dobičku. Seveda je odvisno, kdaj smo začeli kupovati kriptovalute, ali so bile takrat kriptovalute na višku ali na dnu.

Povprečni uporabniki kriptovalut pa se za trgovanje odločijo glede na intuicije, kako se bo cena kriptovalute gibala. Na intuicije vplivajo novice, razni infuencarji, ki objavljajo svoja pričakovanja o gibanju kriptovalut. Na kriptovalute pa zanje čase veliko vplivajo tudi politična dogajanja oziroma kaj se po svetu dogaja z digitalnimi valutami.

Obstajajo pa tudi tako imenovane socialne menjalnice, kakor so AvatradePlus 500 in eToro. Tu lahko spremljate ostale ljudi in se z njimi pogovarjate in na podlagi spremljanja objav ljudi se odločate za nakup kriptovalut.

Druge bolj kompleksne stratege vključujejo arbitražo – to pomeni, da imate v bistvu možnost kupiti valuto v eni menjalnici in jo takoj prodati v drugi za dobiček. Na primer, če lahko kupite Bitcoine na borzi LocalBitcoins za 1.000€ in jih nato prodate na borzi Bitstamp za 1.100€ – imate dobiček brez tveganja v višini 100€.

Obdavčitev kriptovalut


Kupovanje oziroma trgovanje kriptovalut je povsem legalno. In nekateri to imajo kot dodaten prihodek. Točno ali je za trgovanje z kriptovalutami treba plačati davek, je najbolje prebrati najnovejši zapis na Finančna uprava Republike Slovenije: V kratkem pa naj bi bilo sledeče:

  • nakup in prodaja kriptovalut nista obdavčljiva. Če fizična oseba trgovanja ne opravlja kot dejavnost, ni obdavčljiv tudi dobiček, ki ga dosežete s prodajo vaših kriptovalut. Zaslužka s prodajo kriptovalut po višji ceni, kot ste jih kupili, torej ni potrebno prijavljati FURS in se ne šteje v davčno osnovno za dohodnino.
  • rudarjenje kriptovalut je obdavčljivo. Prihodek, ki ga dosežete iz rudarjenja kriptovalut, je obdavčljiv in ga je potrebno prijaviti FURS oziroma na vaš pristojni davčni urad.

Drugače pa je FURS objavil 11 primerov:

  1. Fizična oseba je del svojih prihrankov vložila v nakup virtualnih valut. Z virtualnimi valutami je aktivno dnevno oziroma tedensko trgovala, kar se je odrazilo v 107. trgovalnih dneh in v 1.020 naročilih nakupov in prodaj, ki jih je oseba opravila v obdobju enega leta. Vrednost vseh izvedenih transakcij na trgih virtualnih valut je v tekočih cenah, presegla 1 mio €, povprečna vrednost portfelja [(končna + začetna vrednost)/2] v tem obdobju pa znaša 200.000 €.

Število trgovalnih dni, ki jih je davčni zavezanec v opravil v obdobju enega leta, število realiziranih naročil, ki jih je zavezanec opravil v obdobju enega leta, vrednost realiziranih transakcij tem obdobju, ter povprečna vrednost portfelja virtualnih valut kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

  1. Fizična oseba aktivno trguje na trgih virtualnih valut. V obdobju enega leta je tako na teh trgih imela 103 trgovalne dneve. Povprečna vrednost portfelja [(končna + začetna vrednost)/2] v tem obdobju je znašala 210.000 €. Hkrati je fizična oseba del (neformalno) organizirane skupine ljudi, ki si je načrtno razdelila posamezne delovne naloge (npr. spremljanje posameznih segmentov trga virtualnih valut). Med seboj si izmenjujejo pridobljena znanja, podatke in informacije oziroma na drug način (poslovno) sodelujejo z namenom doseganja dobičkov pri trgovanju.

Število trgovalnih dni, ki jih je davčni zavezanec v opravil v obdobju enega leta, povprečna vrednost portfelja virtualnih valut in obstoj organizacijske strukture namenjene doseganju večje uspešnosti pri trgovanju, kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).

  1. Fizična oseba trguje na borzah. V obdobju enega leta je na borzah virtualnih valut izvedla 1.080 naročil poslov. Skupna vrednost vseh transakcij fizične osebe na trgih virtualnih valut presega 1 mio €. Oseba vlaga oziroma investira v specializirano računalniško in drugo opremo in/ ali v pridobivanje informacij, znanj in poslovnih povezav za namene trgovanja z virtualnimi valutami.

Število realiziranih naročil, ki jih je davčni zavezanec opravil v obdobju enega leta, vrednost realiziranih transakcij v obdobju enega leta, ter vlaganja v opremo in/ali v pridobivanje informacij za namene trgovanja kažejo, da ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba ga dosega z rednim in trajnim trgovanjem (trajno, aktivno, samostojno in neodvisno delovanje, usmerjeno v pridobivanje dobička oziroma dohodka).


V primerih od 1 do 3 ima ustvarjen dohodek naravo dohodka iz opravljanja dejavnosti. Oseba mora najkasneje, ko so razvidne okoliščine trajnega, rednega trgovanja, registrirati ustrezno dejavnost, dokumentirati svoje poslovne dogodke in voditi ustrezne poslovne knjige v skladu z računovodskimi standardi.


  1. Fizična oseba je v letu 2015 kupovala virtualne valute. Skupna vrednost nakupov v letu 2015 je znašala 50.000 €. Opravila je več kot 950 naročil nakupov virtualnih valut. Skupno število dni, v katerih je izvedla naročila, pa je presegalo eno tretjino leta. S kupljenimi virtualnimi valutami fizična oseba v naslednjih dveh letih ni trgovala. Držala jih je v lasti kot naložbo. V letu 2018 je fizična oseba virtualne valute prodala, skupna vrednost prodaj pa je znašala 250.000 €, pri tem je opravila 985 naročil prodaj virtualnih valut. Skupno število dni, v katerih je izvajala ta naročila, pa je bilo večje od 100.

Fizična oseba v obravnavanem primeru ni opravljala dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami, kljub temu, da je v letu 2015 opravila večje število naročil nakupov virtualnih valut (950) v razdobju ene tretjine leta in v letu 2018 opravila 985 naročil za prodajo v obdobju ene tretjine leta. Fizična oseba je v letu 2015 opravila nakupe virtualnih valut, čez dve leti, to je v letu 2018, pa je slednje prodala, kar pomeni, da fizična oseba trgovanja ni izvajala aktivno (v letu 2016 in 2017 ni ne kupovala niti prodajala), kar bi lahko nakazovalo na opravljanje dejavnosti. Nakupe virtualnih valut ni opravila z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut, temveč z namenom dolgoročne investicije. Vrednost realiziranih naročil virtualnih valut v obdobju leta 2018 je znašala 250.000 €, kar pa se skupaj z ostalimi okoliščinami, ne prepozna, da gre za opravljanje dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami,

  1. Fizična oseba je v letu 2017 investirala 500.000 € v kriptografske žetone. Nakupe je opravila z 20 naročili v desetih trgovalnih dneh. Po nekaj mesecih je fizična oseba kupljene kriptografske žetone prodala in pri tem iztržila 1.500.000 €. Prodaje je izvedla v 10 trgovalnih dneh z 20 naročili. Drugih nakupov in prodaj virtualnih valut fizična oseba ni opravila. Za realizacijo navedenega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj.

V obravnavanem primeru fizična oseba ni opravljala dejavnosti trgovanja s kriptografskimi žetoni, čeprav predstavlja vrednost poslov sklenjenih pri trgovanju z njimi v obdobju enega leta večjo vrednost (2.000.000 €) in povprečna vrednost portfelja virtualnih valut v letu znaša 1.000.000 €. Tega pa fizična oseba ni dosegla z večjim številom realiziranih naročil, saj je slednje izvedla samo v okviru 40 naročil v 20 trgovalnih dneh, kar pomeni, da trgovanja ni izvajala kontinuirano, temveč je šlo za enkraten podvig. Poleg tega fizična oseba za realizacijo tega posla ni vlagala sredstev za pridobitev informacij in znanj ter nakupe in prodaje je izvedla samostojno.

  1. Fizična oseba tekom celega leta doseže dohodek iz rudarjenja virtualne valute v višini 3.000 €, npr. 250 € mesečno. Računalnik, ki je dovolj zmogljiv tudi za rudarjenje, uporablja ga pa tudi za osebne potrebe, je kupila sama. Fizična oseba ni vlagala sredstev v namensko opremo in druga sredstva za opravljanje dejavnosti ter ni vlagala sredstev v pridobivanje informacij, znanj in tehnologij. Rudarjenje je izvajal sama in ne v neki organizacijski strukturi, kjer je obstajala delitev dela med več osebami.

V obravnavanem primeru se dohodek, ki ga fizična oseba v obliki virtualne valute pri kreiranju oz. »rudarjenju«, obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2 in ne gre za opravljanje dejavnosti. Fizična oseba sredstev ni vlagala za nakup namenske opreme za rudarjenje, prav tako ni vlagala sredstev za pridobitev znanja oziroma za izobraževanje s področja rudarjenja virtualnih valut.

  1. Fizična oseba na leto doseže dohodek iz rudarjenja virtualnih valut v višini 24.000 €. Fizična oseba v koledarske letu rudari kontinuirano in samostojno tekom celega leta. Veliko svojega časa nameni spremljanju stanja na trgu in profitabilnosti rudarjenja posamezne virtualne valute. Za potrebe rudarjenja je vložila sredstva za nakup namenske opreme, računalnika, ki je dovolj zmogljiv za rudarjenje. Poleg tega je fizična oseba vlagala sredstva za pridobivanje informacij ter za izobraževanje in to tudi s pridom uporabljala pri rudarjenju.

V obravnavanem primeru je na podlagi opisanih dejstev in okoliščin mogoče opredeliti, da fizična oseba opravlja dejavnost rudarjenja virtualnih valut, ker rudari kontinuirano, neodvisno in samostojno tekom celega leta, pri tem je znesek narudarjenih virtualnih valut znaten. Poleg tega je fizična oseba z namenom, da je učinkovitejša pri tem vlagala sredstva v nakup namenske opreme ter za pridobivanje informacij in slednje tudi uporablja pri rudarjenju oz. doseganju dohodka v obliki virtualnih valut.

V povezavi s primeri rudarjenja oziroma potrjevanja transakcij (v nadaljnjem besedilu: rudarjenje) kot tudi v primeru trgovanja z virtualnimi valutami izpostavljamo, da za opredelitev narave dohodka ni relevantna starost posameznika, saj se dohodek za namene obdavčitve obravnava po vsebini in ne glede na lastnosti ekonomskega nosilca. Prav tako ni relevantno, na kakšen način je posameznik prišel do lastništva računalnika oziroma s kakšnim namenom je bil nabavljen računalnik, s katerim se rudari, pomemben je namen, za katerega se uporablja.

  1. Fizična oseba je narudarila virtualno valuto, ki je bila v trenutku, ko je bila narudarjena vredna 1.000 €. Čez pol leta je ta fizična oseba virtualno valuto prodala za 1.300 €.
  1. a) V primeru, da je virtualno valuto z rudarjenjem dosegla fizična oseba, ki rudarjenja ne opravlja v okviru dejavnosti, se doseženi dohodek pri kreiranju oziroma rudarjenju virtualnih valut obdavči v skladu z ZDoh-2 kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2. Ob odsvojitve take virtualne valute pa se dohodnine ne plača na podlagi 1. točke 32. člena ZDoh-2.
  2. b) V primeru, da je virtualno valuto z rudarjenjem dosegla fizična oseba, ki rudarjenje opravlja v okviru dejavnosti, se narudarjena virtualna valuta v celoti šteje za prihodek iz dejavnosti. Do odsvojitve in ob odsvojitvi virtualne valute se morebitni prihodki oziroma odhodki vključujejo v davčno osnovo po splošnih pravilih za obdavčitev dejavnosti, torej v odvisnosti od računovodske obravnave poslovnih dogodkov.
  1. Fizična oseba, posrednik oziroma upravljalec trguje z virtualnimi valutami za račun drugih oseb – naročnikov oziroma vlagateljev. Svoje storitve posrednik naročnikom zaračunava bodisi v obliki provizije od posla bodisi na drug način.

Kadar fizična oseba proti plačilu (v kateri koli obliki) trguje z virtualnimi valutami in/ali izvaja druge sorodne storitve za račun tretjih oseb, gre za opravljanje dejavnosti posredništva. Dohodek posrednika je plačilo za opravljeno storitev in ne dobiček, dosežen s trgovanjem z virtualnimi valutami.

  1. Mama, ki ni vešča trgovanja z virtualnimi valutami, naroči sinu, ki je tega vešč, naj ji za 1.000 € na borzi kupi virtualne valute kot naložbo. Sin slednje kupi v svojem imenu in za tuj račun. Pri tem tudi sam občasno, 80 dni v letu, vlaga v nakup virtualnih valut z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu. Izvede 700 naročil nakupov in prodaj v letu, povprečna vrednost njegovega portfelja je 30.000 €.

V obravnavanem primeru ne gre za opravljanje dejavnosti posredništva, saj sin nakupov in prodaj za tretje osebe ne izvaja trajno, kontinuirano, proti plačilu, …. Svoje storitve tudi ne ponuja na trgu. Prav tako sin ne opravlja dejavnosti trgovanja z virtualnimi valutami, ne glede na to, da sam v svojem imenu in za svoj račun opravi v davčnem letu večje število nakupov in prodaj virtualnih valut, vendar z njimi aktivno ne trguje, prav tako tega ne izvaja kontinuirano, kar se odraža v manjšem številu trgovalnih dni.

Pri presoji, ali gre v posameznem primeru za opravljanje dejavnosti posredovanja, se primarno izhaja iz splošnih predpostavk dejavnosti, pri tem pa so poleg splošnih okoliščin trgovanja pomembne še posebne okoliščine, kot je upravljanje s sredstvi tretjih oseb in npr. oglaševanje opravljanja dejavnosti trgovanja.

  1. Kako so obdavčeni »airdropi«, kjer se v zameno za hrambo določenih virtualnih valut prejme določena količina druge virtualne valute? Kako se davčno obravnava Bitcoin Cash, Bitcoin Gold itd. pri razcepitve Bitcoin, ki so jih prejeli imetniki?

Dohodek, ki ga doseže fizična oseba na podlagi t.i. “airdropov”, kjer se v zameno za lastništvo oziroma hrambo določene virtualne valute prejme določena količina druge virtualnih valute, ali Bitcoin Cash, Bitcoin gold, ki ga imetnik Bitcoina prejme ob njegovi razcepitvi, se po 105. členu ZDoh-2 šteje za drug dohodek, od katerega se izračuna in plača dohodnine po stopnji 25 %, če ga fizična oseba ne dosega v okviru opravljanja dejavnosti. Višina dohodka v evrih se določi upoštevaje vrednost “airdropa” oz. virtualne valute v evrih v času, ko je ta prejet.

Po 15. členu ZDoh-2 se obdavčujejo dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem zakonom drugače določeno. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Dohodek, prejet v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno. Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi.

V kolikor zavezanec prejme enoto virtualne valute na podlagi »airdropa« v okviru opravljanja dejavnosti, vrednost tako prejete virtualne valute povečuje davčno osnovo (akontacije) dohodnine od dohodka iz dejavnosti oziroma davka od dohodkov pravnih oseb. Povečuje jo skladno s pravili računovodske obravnave.


Celotno besedilo najdete na povezavi http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Drugi_dohodki/Opis/Podrobnejsi_opis_4_izdaja_Davcna_obravnava_poslovanja_z_virtualno_valuto_po_ZDoh-2_ZDDPO-2_ZDDV-1_in_ZDFS.pdf

  • bitcoinBitcoin (BTC) $ 49,270.00 2.62%
  • ethereumEthereum (ETH) $ 1,604.78 4.75%
  • tetherTether (USDT) $ 1.00 0.01%
  • litecoinLitecoin (LTC) $ 179.36 3.53%
  • bitcoin-cashBitcoin Cash (BCH) $ 523.91 3.58%
  • eosEOS (EOS) $ 3.86 4.3%
  • neoNEO (NEO) $ 40.81 4.35%
Social media & sharing icons powered by UltimatelySocial